Ne, to ni pogovor o energetskih izkaznicah. Čeprav tudi te igrajo pomembno vlogo.
Vprašanje je zastavljeno širše. In pomembno je, da si ga vsak, ki razmišlja o gradnji, ali celo o notranji opremi svojega stanovanja, zna zastaviti in o njem premisliti. Pravzaprav vprašanje presega meje arhitekture in bi si ga lahko zastavili za vsa naša dejanja in odločitve. Na to nas je za časa njenega življenja neutrudno opominjala velika Jane Goodall (primatologinja in borka za okolje), ko nas je spraševala: "Kaj ste danes naredili za svet?" in nam s tem neusmiljeno nastavila zrcalo.
V izogib, da moje pisanje ne izpade kot pridiga, naj priznam, da tudi mene Jane-ino vprašanje pretrese in predvsem prizemlji, saj je v današnjem zahodnem svetu potrošništva in vsesplošnega preobilja izredno težko ohranjati zavedanje, da naša dejanja in odločitve štejejo in imajo vpliv na okolje. Namreč vsaka kaplja vpliva naših odločitev, pa naj bo še tako majhna in neškodljiva, se združi v potoke in reke, ter na koncu v povodenj vplivov odločitev in dejanj množic.
Kljub temu pa je tudi to le eden od aspektov, na katere ciljam z današnjim naslovnim vprašanjem. Učinkov oz. vplivov objektov je pravzaprav nešteto in nemogoče je vse predvideti. Razstirajo se preko področij, kot so kultura in ekonomija, posegajo v lokalno specifiko kraja in igrajo vlogo kulise, v katerih se odvijajo življenja. Vse to pa počno preko časovnega obdobja svojega obstoja in celo dlje.
Ves ta govor o vplivih načenjam z namenom, da nas opomnim o prednostih, ki jih prinaša pravočasni premislek, ki bi se moral zgoditi med projektiranjem objekta, ali morda še prej.Če razmišljamo o gradnji stanovanjskega objekta, se za začetek lahko vprašamo, kako bo zasnova hiše vplivala na naše življenje? Kakšne navade nam bo "narekovala"? Objekt bo imel neposreden in odločilen vpliv na kvaliteto življenj nas in naše družine. Zato si ne smemo privoščiti napak.
Sledimo lahko z vprašanjem, kako bo objekt vplival na druge? Ne pozabimo, da se arhitektura razlikuje od ostalih umetnosti po tem, da gledalec ne vstopa v muzej, da bi si jo ogledal in izkusil, temveč se mu "vsili" v njegov vsakdan - naj bo dobra ali slaba. Pomislite, ali bi vas imela nova hiša kričeče barve v vašem naselju moč vznejevoljiti vsakič, ko bi jo uzrli? Takšen premislek nam poda tudi uvid v odgovornost, ki jo nosijo npr. mestne oblasti pri izgradnji javnih objektov, saj z njimi vplivajo na kvaliteto življenj vseh nas.
Če začnemo v vplivih razmišljati še pravočasno, nam to omogoča veliko mero fleksibilnosti pri doseganju željenih ciljev. Se še spomnite, kako je nekoč izgledal hodnik pred trgovino Intersport, v zgornjem nadstropju trgovskega kompleksa Supernova na Rudniku? Velik in prazen je odvračal obiskovalce od tega, da bi vanj vstopili in s tem dobili negativen podzavestni občutek, da so se pri tem "izpostavili". Trgovine, do katerih je vodil, so trpele za nizkim obiskom in slabo prodajo. Nakar je arhitekturni biro Svet vmes zasnoval oblazinjeno otroško igrišče, ki je hodnik napolnilo s smehom in igro in vse trgovine so pričele beležiti veliko rast prodaje. S premišljenim izborom programa - otroškega igrišča, je trgovski center pripomogel k prodaji, hkrati pa obogatil ponudbo centra in privabil mlade družine - potencialne naključne kupce.
Svetovno znani arhitekt in prejemnik najpomembnejše nagrade v arhitekturi - Pritzkerjeve nagrade (ekvivaletno npr. Pulitzerjevi nagradi za književnost), razmišlja o učinkih arhitekture skozi ekološko in kulturološko prizmo. Svoje objekte gradi v avstralski divjini na način, da se "komaj dotikajo tal" - da bi omejil vpliv, ki ga imajo na neokrnjeno naravo. Kot vodilno misel za svojo arhitekturo uporablja rek "Touch the Earth lightly" in pravi, da njegove objekte lahko enostavno odvijačiš pri temeljih in jih odstraniš, brez da bi pustili brazgotino v naravi. Hkrati objekte zasnuje na način, da obstajajo v simbiozi z lokalnimi vetrovi, vsakoletnimi požari in obnavljajočo se vegetacijo. Njegovi objekti kljub ekstremnim okoljskim pogojem ne potrebujejo klime. Da jih zasnuje, najprej več tednov tabori na lokaciji in jo spoznava in nikoli noče graditi izven Avstralije, saj je prepričan, da drugih okolij ne pozna dovolj, da bi v njih gradil.
Zatorej že ob samih začetkih razmišljanj o novem objektu pomislimo tudi, katere pozitivne učinke želimo, da jih premore in katerih slabih se želimo izogniti. O tem se pogovorimo z izbranim arhitektom in ga prosimo, da nas vodi skozi premislek in nam pomaga pri postavitvi kvalitetne projektne naloge, ki bo vključevala tudi vplive.
