Pritzkerjeva nagrada se podeljuje vsako leto in je najvišje priznanje v arhitekturi, včasih tudi poenostavljeno interpretirana kot "Nobelova" nagrada za arhitekturo.
Ker nas opominja, da je arhitektura umetnost, saj se dotika samega bistva človeškega stanja; ker disciplini omogoča, da sprejme nepopolnost in krhkost ter ponudi tiha zatočišča v svetu, zaznamovanem z negotovostjo — brez potrebe po glasnosti ali spektakularnosti, da bi dosegla pomembost; ker ustvarja stavbe, katerih hibridna narava odraža sodobno zabrisovanje disciplinarnih meja in ki ne govorijo v imenu ljudi, temveč jim omogočajo, da skozi njih najdejo lasten glas;je Smiljan Radić Clark imenovan za prejemnika Pritzkerjeve nagrade za leto 2026.
- Citat komisije za Pritzkerjevo nagrado
Vsak projekt čilskega arhitekta je samostojna celota, ki se ne ozira na preteklost ali prihodnost, temveč je zasidrana v sedanjosti, s poudarjeno občutljivostjo za svoje okolje, kulturo, izkušnjo...
Smiljan Radić Clark je sin očeta hrvata in mame angležinje, ki sta emigrirala v Čile in si tam ustvarila življenje. Zanimivo je takšna kulturološka "nedefiniranost" na arhitekta delovala osvobajajoče, saj celo komentira: "Včasih si moraš sam ustvariti korenine - kar osvobaja..". Morda si je ravno pri ustvarjanju korenin tako izostril čutila za opazovanje okolja in kulture ter se naučil izluščiti tiste bistvene elemente, katere kasneje tudi uporabi - najprej pri ustvarjanju svojega "jaz-a", nato še svoje arhitekture.
Več o arhitektu in njegovem delu si lahko preberete tukaj, ali si ogledate kratek video.
