Oslički in vinogradi so že od samega začetka igrali ključno vlogo. Namreč, projekt smo snovali okoli izhodiščnega vprašanja, ki smo si ga zastavili in nas je usmerjal, kot nekakšen kompas: "Kako oblikovati sodoben objekt/interier, da bo lahko stal med oslički na paši in vrstami vinogradov, in da se v svojem okolju ne bo počutil kot tujek?".
_small.webp)
Tlorisi so eden prvih medijev, s katerimi si pomagamo orisati prostor in ga predstaviti soudeležencem v projektu. Z njihovo pomočjo je mogoče odlično prikazati velikosti prostorov in njihovo funkcionalnost. Z nekaj domišljije, pa v njih lahko razberemo oz. načrtujemo tudi bivanjske vzorce, bodoča gibanja po in med prostori (poti), in celo točke srečevanj, ki bodo generirala druženje in socialno življenje v hiši.
Pritlično nadstropje Dolenjke sestavljata dnevno-bivalni del in spalni del. Slednji je diskretno ločen od dnevnega in se ga med preživljanjem časa v dnevnem delu sploh ne zavedaš. Ločuje ju podaljšek stene, ki ustvarja zastor pred delom stopnišča, ki vodi v nižje nadstropje.
Dnevno-bivalni del sestavljajo trije prostori: kuhinja, jedilnica in dnevna soba - vsak s svojo okensko odprtino. Prostori in odprtine so razporejeni na način, da ko prehajamo med prostori, vedno hodimo proti enemu od pogledov v zunanjost. Tako se nam med gibanjem vedno odpirajo drugi pogledi na zunanjost in smo ves čas v prepletu z naravno okolico.
Izbor materialov da načrtovanemu prostoru končno fizično obliko, zato je še kako pomemben za ustvarjanje ambienta. Vsak material, uporabljen v Dolenjki, je kot igralec v igri - vsak igralec je samo del zgodbe, šele skupaj pa lahko odigrajo celotno zgodbo in jo v vsej svoji pestrosti in širini predstavijo gledalcu.
Beton igra vlogo trpežnosti, utalitarnosti in delavnosti, svetel les topola je mladosten, lep in iskriv, medtem ko temno lužen hrast predstavlja starost, tradicijo in dobroto. Skupaj ustvarijo zgodbo mladosti, ki se spoštljivo integrira v kraj in njegovo tradicijo. Vsi materiali se združijo oz. srečajo prav v kuhinji, za katero smo želeli, da je prostor srečevanj in druženja. S svojimi raznovrstnimi "osebnostmi" ustvarjajo vtis, kot da je v kuhinji vedno pogovor in se nikoli ne počutiš sam.
_small.webp)
Ena od izhodiščnih želja naročnikov je bila, da imajo v hiši občutek povezanosti družine - da otroške sobe niso del ločenega nadstropja, kjer bi si otroci ustvarili svoj svet "brez staršev", temveč da objekt deluje kot celotno območje družine - skupnosti, ki živi v njem. V ta namen smo pritličje in mansardo med seboj odprli in povezali z dvovišinskimi prostori, ki omogočajo tako vizualno kot akustično povezavo. Med bivanjem se tako vedno zavedaš, kje v objektu se kdo od članov družine nahaja in klic iz kuhinje: "Kosilooo", lahko slišijo prav vsi.
_small.webp)
Dolenjka je dober primer sodelovanja pri zasnovi objekta - naročnikove želje so bile usmerjene v ambiente, občutke in aktivnosti, ki jih želijo doseči, hkrati pa so puščali fleksibilnost pri interpretaciji njihovih želja. Snovanje arhitekture je zares večplastno in potrebno je ujeti ravno pravo prekrivanje slojev idej in želja, da se doseže optimalen, končen rezultat, ki bo izpolnil vse cilje in pričakovanja.
(Projekt izveden v sodelovanju s Sara Škarica s.p.)
